Včasih se enostavno vse poklopi. Timing, energija nekega kraja, mikrolokacija in ljudje. In tako se nam je zgodilo letos, ko smo se v šestčlanski zasedbi podali proti dolgo pričakovanim počitnicam. Najbrž si nihče od nas ni mislil, da nas čaka tako lep in sproščujoč oddih sredi podeželja. Z več sreče kot pameti smo pristali v očarljivi kamniti vili, ki nas je sprejela z odprtimi rokami … no, vrati. V njej smo se v hipu udomačili in ugotovili, da smo se pravzaprav znašli na popolni lokaciji za družinski dopust sredi idilične istrske vasice.
Mi bi en fajn družinski dopust …
Sredi maja sva z Martom razmišljala, kako prav bi nam prišel po dolgem času en dopust … ampak tak z vključenim varstvom. 🙂 Da se za začetek malo naspiva, zadihava in greva mogoče celo sama na kakšno večerjo.
Po priporočilu prijateljice sva izvedela za Caso Garibaldi, istrsko vilo s tremi spalnicami, tremi in pol kopalnicami, veliko prostora in luštnim bazenčkom z lepim razgledom. Slišalo se je krasno in pomislila sva, da bi lahko v tako nastanitev s seboj vzeli še babice – ne le zaradi varstva, ampak tudi zaradi druženja z vnučkom, ki ga je bilo v zadnjem letu zaradi korone res premalo. Obe mami sta bili za akcijo, prav tako pa tudi Otova 92-letna prababica, ki se še vedno odlično drži. Odločitev je padla – vila je bila prosta, naredili smo rezervacijo in se vsi skupaj odpravili v Istro.
Na družinski dopust z obema taščama, sta ziher?
Ko sva prijateljem navdušeno razlagala, v kakšni zasedbi gremo, so bili eni nad idejo navdušeni, drugi pa so zmajevali z glavo in preverjali, če misliva resno. A po tem tednu lahko povem, da je bila to najboljša možna odločitev.
Ne vem, kaj je bil večji luksuz – ogromna vila ali 3 krasne babice, ki se izmenjujejo v čuvanju, igranju, cartanju, hranjenju, kopanju, uspavanju in animiranju Ota. Prav videlo se je, da je v vsej pozornosti neznansko užival in se jim veselo pustil razvajati. Pa koliko novih besed se je naučil ob njih v tem tednu, neverjetno! Takšen vtis so naredile na njega, da je še med spanjem našteval njihova imena (babi Darči, babi Tjanči in Oma Malči). Skratka babice so bile super družba in zares hvaležna sem, da so se nam lahko pridružile.
Dobro jutro, istrska lepotica!
A nazaj k naši nastanitvi, tukaj se želim še malo ustaviti.
Na sobotno jutro smo torej prispeli v vasico Pračana, kjer se nahaja prelepa Villa Garibaldi. Tam nas je sprejel nasmejan in simpatičen lastnik Branko ali “stric Bank”, kot ga je poimenoval Oto. Ker na lokaciji prejšnji dan ni bilo drugih gostov, smo lahko prišli že zjutraj in izkoristili praktično še dodatni dan. Prijazno nam je razkazal hišo, nam dal nekaj koristnih napotkov, nato pa nas prepustil odkrivanju kotičkov v njej.
V jedilnici smo malo kasneje odkrili še prijazno dobrodošlico – buteljko vina, domače piškote in skledo svežega sadja. Res gostoljuben sprejem!
In tako se je dopust začel.
Je to Toskana?
To je bila moja prva misel, ko sem stopila pred vilo in se zazrla predse. Pred menoj se je namreč odprl pogled na zelene hribčke in doline, da me je za trenutek res poneslo v eno toskansko vasico, kamor sva z Martom včasih redno hodila. Najbrž zato, ker to ni bila obmorska Istra, kot sem je navajena – pač pa njena notranjost, ki je prav tako lepa in ima nek drug, poseben čar.
Kje pa so kakšni sosedi?
Ja no, saj so, je povedal stric Bank, ampak jih verjetno ne boste videli. In dejansko jih nismo – ne videli, ne slišali. Posestvo se namreč razprostira na 5.000 m2 in okoli vile je še toliko zelenice, grmičkov in dreves, da imaš občutek, kot bi bil sam sredi narave.
To je tudi ena glavnih prednosti te vile. Večina istrskih vil ima namreč zunaj veliko kamnitih površin, kar zna biti za majhne otroke malo manj primerno. Ta pa ima res veliko trave, tako da smo jo tudi s pridom izkoristili, na njej postavili manjši bazenček za Ota, igrali badminton, lovili milne mehurčke in še kaj.
Kakšen ljubi mir
Že na prvi pogled vila oddaja spokojno, umirjeno energijo. Zjutraj te prebudi petje ptic in morda kikiriki vaškega petelina. Občasno se oglasi še divji fazan, ki se ponosno sprehaja tam okoli. Na terasi z razgledom v miru poješ zajtrk, nihče te ne priganja. Ne mudi se ti na plažo, ker imaš bazen pred nosom. Ni ti treba pakirati marele, prigrizkov, rokavčkov in šotora, ker imaš vse na dosegu roke. In to ves dan. Dokler še ni tamočno sonce, se namočiš v bazenu in pustiš mislim, da odplavajo. Oto medtem zaliva travico z babi.
Počasi pripraviš kosilo, po njem si privoščiš počitek na udobnem ležalniku v senci. V ozadju zvok podeželske miline, nad teboj šelestenje listov, ki jih premika veter. Tudi Oto ne komplicira in utrujen od dopoldanskih zunanjih aktivnosti svojo siesto odspi kar na kavču. Vmes druga babi skuha popoldansko kavo. Dan teče počasi, vsak uživa v svojem kotičku in si polni baterije. Prešine me, da je to zame nova definicija družinskega dopusta.
Pristna domačnost, negovana z ljubeznijo
V tej hiši me je najbolj očarala toplina, s katero lastniki skrbijo zanjo in za svoje goste. Sploh ko sem izvedela, da je tukaj nekoč stal hlev, nato pa je družina postopoma postavila to lepotico iz naravnih materialov, predvsem kamna in lesa.
Enako skrbno kot za hišo so ves čas skrbeli tudi za njeno okolico, kar se vidi že na daleč. Danes jo tako krasijo visoke palme v družbi cvetličnih gred, urejeni grmički, cvetoče hortenzije in kar nekaj konkretno visokih dreves, ki nudijo gosto popoldansko senco. Na prostrani trati, ki nas je mimogrede pričakala sveže pokošena, pa še dve ogromni figi.
Skratka, vse skupaj je kot iz škatlice. A še vedno ravno prav domače. Prav vidi se, da Branko in njegova Antonija (ali po Otovo teta Toni) to počneta s srcem in ne zgolj za množični turizem. Idealno za tak družinski dopust.
Udobje in zasebnost, ki ju ne premore nobena plaža
Glavna atrakcija, ki poleg domačnosti vile pritegne večino gostov, je brez dvoma tudi privatni zunanji bazen, ki ga redno tedensko čistijo in nadzorujejo kakovost vode. Nahaja se za hišo, skrit od pogledov s ceste, ki jih tako ali tako ni. 🙂 Pogled z bazena je ena sama milina – obdan je z zares veliko zelenico, ki se nadaljuje v travnike brez meja, kot se za podeželje spodobi. V daljavi vidiš samo še obrise hribov in dolin.
Dodatni plus je še zunanji tuš in šest udobnih oblazinjenih ležalnikov, ki kar kličejo k aktivnemu lenarjenju. Vse, kar potrebuješ, imaš na dosegu roke, hkrati pa se ti za hitro osvežitev ni treba odpraviti daleč.
House Tour
PRITLIČJE:
- prostorna in popolnoma opremljena kuhinja v rustikalnem slogu (štedilnik, pečica, kavni avtomat, 3 različni toasterji, mikrovalovna, palični mešalnik, ni da ni – celo nekaj vode, soka in ledenih kock vas pričaka v hladilniku),
- jedilnica z veliko mizo,
- dnevna soba z dvema kavčema, televizijo in kaminom,
- dnevni WC s pralnim strojem, likalnikom in likalno desko,
- večja spalnica z izhodom na teraso oz. vrt, ki ima tudi lastno kopalnico z banjo.
PRVO NADSTROPJE:
- ogromna spalnica z zakonsko posteljo in dodatno zofo,
- pripadajoča kopalnica s tušem,
- možnost otroške posteljice.
DRUGO NADSTROPJE:
- spalnica z dvema posteljema, ki se ju lahko potisne skupaj,
- manjša kopalnica s kadjo,
- predprostor z dodatno zofo,
- izhod na zasebno teraso s pogledom na bazen.
BONUSI:
- letna kuhinja na vrtu z zidanim žarom (Branko vam pokaže, kje je spravljen les in oglje),
- igrala za otročke,
- veliko visokih dreves in naravne sence,
- celotna hiša je klimatizirana,
- brezhibna čistoča (Mart je nesramno natančen, ampak ni našel ene pikice umazanije),
- izjemna gostitelja!
Navodila za pot
Casa Garibaldi se nahaja v majhni vasici Pračana, do katere se v 10 minutah pripelješ iz Buzeta. Do Buzeta iz Ljubljane potrebuješ uro in pol, če ni gužve na meji; mi smo imeli v obe smeri srečo, šli smo čez mejni prehod Sočerga. Brez skrbi, če se izgubite, vas Branko lahko pobere v centru Buzeta in vas pospremi do hiše.
V Buzetu je večji supermarket Plodine in malo manjši Konzum, kjer dobiš vse, kar potrebuješ. Imajo tudi zdravstveni dom, majšo tržnico in nekaj kafičev. V okolici se najde nekaj odličnih restavracij, sicer pa je od tukaj samo 20 minut vožnje do Motovuna, 30 minut do Grožnjana in Brtonigle, 35 minut do Novigrada in 45 minut do Umaga.
Ideje za kulinarično razvajanje v bližnji okolici
Old River, Buzet
Agroturizam Tončić, Oprtalj
Istarska konoba Šantić, Brtonigla
Čao, bok do naslednjič!
Tole je bil zagotovo eden tistih dopustov, za katere veš, da jih želiš ponoviti vsako leto. Mi se bomo zagotovo vrnili že naslednje leto in tukaj preživeli vsaj en družinski dopust.
Če boste iskali tovrstno nastanitev, nad Villo Garibaldi ne boste razočarani – resnično jo toplo priporočam. Primerna je tudi za kakšno dekliščino, mama oddih ali pa celo intimno poroko z obredom na vrtu in zabavo pod zvezdami. Predlagam, da rezervirate direkno pri Branku, bo verjetno kak evro ceneje, kontakt pa lahko dobite pri meni.
Jaz “naši” hišici samo še pomaham do naslednjič in se poslovim z Otovim novo-naučenim stavkom: Čao, bok! 🙂
