Kaj se zgodi, ko delaš v turizmu in ti vesolje zaradi korone nakloni eno leto pavze od redne službe? Zgodi se, da si lahko dovoliš sanjati na glas. Z malo poguma se zgodi tudi, da začneš svoje sanje končno uresničevati. In zgodijo se navdihujoče zgodbe, kot je Ninina. V današnji objavi je moja gostja Nina Zorčič, mlada mojstrica sladkih okusov. V nadaljevanju te čaka navdihujoč intervju, kjer Nina razkriva, kako se je podala na svojo sladko pot, kako je v enem letu iz hobija naredila pravi biznis, kako se je naučila fotografirati, kako sklepa sodelovanja s podjetji in kako se je lotila svoje prve e-knjige.
Vhajajoča slaščičarska zvezda na pohodu
Nina Zorčič je simpatična in zgovorna gospodična, ki svojo zgodbo v zadnjem letu pripoveduje preko svojih božanskih sladic. Odkrila sem jo enkrat lani na Instagramu in takoj me je prevzela dovršenost njenih fotografij in privlačni recepti, ki jih dnevno objavlja. Kmalu sem ugotovila, da gre za “sveže pečeno” mojstrico sladic, ki v sebi skriva mnogo talentov. Poleg priprave slastnih receptov se namreč ukvarja tudi s fotografiranjem jedi, pa ne le zase, tudi za druge naročnike. V slabem letu je svoj stil izpopolnila do te mere, da njene objave danes pripovedujejo tako mamljive zgodbe, da bralca v hipu posrkajo vase.
Bi kaj sladkega?
Velikokrat se zgodi, da skočim na njen profil pogledat kak točno določen recept, potem pa pol ure kasneje še vedno občudujem njene tortice, piškote, babke, pite, mousse, mafine in ostale dobrote. Na koncu sploh več ne vem, po kaj sem prišla, imam pa seznam vsaj desetih novih sladic, ki jih MORAM čim prej pripraviti še sama. 😀
Vse Ninine recepte najdeš tudi na njeni (ravno prenovljeni) spletni strani, kjer so pregledno razvrščeni po kategorijah. Na tem mestu moram nujno omeniti še njeno prvo e-knjigo Bi kaj sladkega?, v kateri je zbrala svojih 10 najbolj božanskih receptov za čokoladne, sočne in kremne sladke kreacije. Knjigico sem takoj ob izidu seveda naročila tudi sama in preverjeno lahko povem, da so recepti fantastični! 😉 Pssst, eno knjigico bova ob tej priložnosti tudi podarili (za navodila pokukaj na konec objave ali na moj IG)!
Hop na intervju!
Če morda še ne poznaš Nine, te prijazno povabim, da jo spoznaš danes. Če pa jo že, jo danes spoznaj še malo bolje! Poklepetali sva v nadvse zanimivem intervjuju in se razgovorili kot dve tapravi čveki.
Nina, ob pogledu na tvoj IG feed se nam kar malo ustavi dih. Svoje sledilce dnevno razveseljuješ z mikavnimi sladkimi kreacijami, ki jih ustvarjaš v domači kuhinji. Veliko lahko preberemo o sladičkah, tebe pa še ne poznamo tako dobro. Se nam za začetek na kratko predstaviš?
Tamara, najlepša hvala ti za tole! Me veseli, da sem ti s hrano vzela dih! Točno takšen efekt želim, da moje fotografije povzročijo, zato sem izredno vesela, da očitno uspeva. O sebi pa na profilu res ne delim kaj veliko, sem pa začela malo več delati v tej smeri, tako da (upam) kmalu sledi malo več “Nine” poleg vse te hrane. Nič bat, hrane ne bo nič manj!
Sem Nina, stara sem 26 let, po izobrazbi sem diplomirana sociologinja kulture, pred kratkim pa sem odkrila svoj prvi pravi hobi, za katerega se je izkazalo, da je moja nova obsesija. Že od nekdaj sem rada jedla, svoje pekovske in fotografske sposobnosti pa sem odkrila med prvo karanteno, tako da je bila to zame dejansko ena res pozitivna izkušnja. Od takrat naprej sem obsedena s peko, fotografiranjem, testiranjem receptov in posledično še bolj obsedena s hrano – kar bi marsikdo mislil, da je skoraj nemogoče. Tukaj vseeno rada poudarim, da toliko hrane, kot je jaz spečem, definitivno ne pojem. Vse v moderaciji, sama poudarjam, da je “balance” pomemben, zato ni strahu, da bi kdo zaradi mojih receptov pridobil 10 kil 😛 Večino sladic pa prav tako objavim na Instagram ter tako ponudim nekomu možnost, da se sladka z njimi!
Sem tudi ponosna cat mom svoji 20 let stari mački Piki. Sva kar hud dream team. Obožujem fitnes, tako da sem si pred kratkim nabavila tudi nekaj uteži, da lahko telovadim kar od doma. Spet – balance.
Sem pa tudi hud deloholik, perfekcionist in obožujem organizacijo! Kar pomeni, da kadar se želim spočiti od fotografiranja, peke, hrane in računalnika, se definitivno ne morem usest in spočit, ampak se lotim generalke stanovanja, saj veš, da se spočijem in sprostim. No, tukaj pa še ni “work-life” balance, to še poskušam doseči.
Glede na datum prve objave na blogu in IG si tudi ti ena tistih, ki je spomladansko karanteno zagrabila za roge in jo izkoristila v svoj prid. Kako se je vse skupaj začelo, si pekla že prej ali te je priprava in peka sladic zares zasvojila šele lani?
Ja, res je. Prva karantena me je “prisilila” v to, da sem našla hobi, ki me je zamotil čez dan, ko nisem imela kaj početi. Pred karanteno dejansko nisem pekla veliko sladic, tu pa tam kakšne bolj “healthy brownije”, vedno po istem receptu, ki sem ga enkrat odkrila na internetu. Nikoli nisem bila velik sladkosned, ampak očitno se je sedaj vse obrnilo. Zdaj sem postala čokoholik, mi več ni pomoči.
Tako da ja, s peko sem začela konec lanskega marca. Takrat je tudi nastala prva objava – znamenita fotografija palačink, ki je nisem niti sama posnela. Pomagal mi je fant, ki se sicer ukvarja s fotografijo (predvsem narave in pokrajin). No, ravno tisti dan mi je pokazal, kako se uporablja fotoaparat. Ker je nastala lepa fotografija (sedaj je ne bi objavila še enkrat haha), sem se odločila objaviti in videti, kam me hrana odpelje. Peka me je torej zasvojila lani – iskreno ne vem, zakaj in kako, sem pa zelo vesela, da me je!
Kaj najraje pripravljaš? Če bi morala ugibati, bi rekla, da je tvoja najljubša sestavina čokolada? 🙂
Res je! Obožujem čokolado in z njo res res rada ustvarjam. Predvsem zato, ker je tako vsestranska, uporabim jo lahko na milijon in en način, pa se je ne bom naveličala. Verjetno tudi zato, ker obstaja ogromno različnih vrst in okusov. Meni se zdi, kot da je vsaj pol teh okusov ravno zdaj v moji shrambi haha. Čokolado imajo tudi vsi radi, tako da s čokoladnimi sladicami res težko zgrešiš.
Želim si ustvarjati sladice, ki bodo preproste, da bodo vsem uspele in tako okusne, da bodo vsem všeč. Čokolada izpolni vse kriterije popolne sestavine za popolno sladico. Najraje še vedno pripravljam brownije, pa naj bo to v bolj ali manj zdravi obliki. To je spet ena sladica, ki je vedno vsem všeč, pa ni važno ali pripravim veganske, mandljeve, ultra čokoladne, s karamelo, s slano čokolado. Vedno me imajo vsi noro najraje, ko pridem s pladnjem svežih, včasih še toplih brownijev!
Kaj je skupni imenovalec tvojih receptov?
Moram kar malo razmisliti. Res se trudim ustvarjati raznolike recepte. V življenju se ne omejujem, zato sem se odločila, da se tudi pri hrani ne bom. Ravno zato lahko na mojem blogu najdete veganske, fit, LCHF, KETO sladice, prav tako sladice brez sladkorja, moke, peke itd. Najdete pa tudi čokoladne bombe in druge kalorične sladice, ki sodijo v mojo osebno kategorijo “foodporn-a”.
Ampak ravno zato mislim (in upam), da je ljudem moj blog všeč. Ker najdejo različne recepte, za različne priložnosti in glede na različne želje oz. omejitve. Vseeno bi rekla, da je skupni imenovalec mojih receptov moja skrivna sestavina – ne toliko ljubezen (te je notri res veliko, garantirano!), kot bolj želja po tem, da mora biti vse popolno. Zato vse recepte vedno testiram večkrat, da preizkusim možne napake (včasih tudi neprostovoljno). Želim poskrbeti, da bo vsakemu, ki bo recepte delal za mano, recept uspel v nulo!
Rada bi svojo navdušenost nad peko prenesla še na druge, zato si res želim, da čim več ljudi ustvarja po mojih receptih in začne uživati v peki. Ravno zaradi tega, ker nepopolnih receptov ne objavljam, marsikatera ustvarjena sladica ne pride na blog in ne dobi slavnostne objave na Instagramu, čeprav sem za testiranje porabila tudi več dni.
Tudi na blogu si zelo aktivna in izjemno disciplinirana pri rednih objavah – objaviš kar eno na dan! Kako ti uspe držati tak tempo?
Ja, za ta tempo je zaslužna moja deloholična osebnost, ki je obsedena z organizacijo. Dneve imam splanirane vnaprej, prav tako objave in recepte. Kolikor mi čas dopušča, dan res poskusim izkoristiti maksimalno. Svojemu delu pa dejansko posvetim večino svojega dneva. Moj delovni dan še zdaleč ne obsega idealnih magičnih 8 ur. Ponavadi pričnem z delom okoli 8. ure, delam cel dan, z manjšimi pavzami kot so objave na Instagramu, kosilo in mini živčni zlom, ko sladica v šestnajsto ne rata; fotografije in recepte pa potem velikokrat urejam tudi pozno v noč.
Tako da praktično delam cel dan, ampak tako ugotoviš, da če nekaj rad delaš, ti res ni težko delati. Res v tem uživam maksimalno. Zato z veseljem preživim vsaj 12 ur svojega dneva v družbi sočnih brownijev, fotoaparata in Adobe programov, ki mi parajo živce (kdor jih uporablja ve, o čem govorim).
Na profilu na koncu vsi vidijo samo eno fotografijo nove jedi, v resnici pa so za njo ure in ure dela. Nam zaupaš, kako poteka tvoje delo? Koliko časa vnaprej načrtuješ recepte in objave? Ali kdaj pripraviš več sladic v enem dnevu in jih fotografiraš, naslednje dni pa se nato posvetiš pisanju receptov?
Res je, na profilu je ena fotografija, nastane jih pa najmanj 50, da lahko na koncu izberem nekaj tistih ustreznih, ki jih potem pošljem naročnikom in objavim na svoja omrežja. Včasih nekaj dni recepte samo testiram, nato pa jih v enem dnevu fotografiram več naenkrat. To je sicer najlažje v idealnem scenariju, kadar vsi recepti uspejo. Kadar pa so testiranja slaba in porabim za recepte več dni, takrat se stvari malo zavlečejo.
Je pa tudi res, da imam kar nekaj receptov in objav pripravljenih na strani, zato da mi takšni neuspešni dnevi ne povzročajo dodatnih skrbi. SIcer pa celotnih objav v naprej nimam naprej spisanih, imam pa pripravljene fotografije in recepte, ki bi jih želela v določenem tednu objaviti. Objave pa raje pišem sproti, po navdihu.
Poleg okusnih receptov so izjemnega pomena za “food” profil tudi estetske fotografije in dodelan food styling. Si se s fotografijo ukvarjala že prej ali si jo začela raziskovati zaradi svojih fotogeničnih sladic, ki si jih želela ujeti na fotke? S kakšno opremo fotografiraš?
Res je! Ljudje najprej jemo z očmi, zato je izredno pomembno, da hrana dobro izgleda, še posebej, kadar gre za objave na blogu ali Instagramu. S fotografijo sem se začela ukvarjati hkrati s peko. Torej nekje v začetku lanskega aprila. Začela sem ravno zato, ker lepih sladic nisem znala lepo ujeti s pomočjo telefona. Takrat sem prvič poprijela za fotoaparat in se začela učiti osnove. Teh me je naučil moj partner, za vse ostalo pa sem se potem znašla sama. Če si dovolj iznajdljiv, ugotoviš, da je ogromno brezplačne poučne vsebine dostopne na spletu in se da res veliko naučiti.
Obstaja pa tudi veliko plačljivih tečajev, ki ti celoten proces učenja olajšajo, ker imaš vse pomembne informacije na enem mestu. Jaz se za to zaenkrat še nisem odločila, mogoče kdaj v prihodnosti, da dodelam svoje znanje. Ti tečaji so res zelo koristni, a po drugi strani kar dragi, zato z izbiro pravega še odlašam.
Fotografiram s fotoaparatom Fuji 27mm f2,7. Nabavila sem si tudi stojala, difuzor in odbojnike svetlobe, ker najraje fotografiram ob naravni svetlobi. Kadar to ni mogoče, se poslužim umetnih luči, ampak to res poredko. Po navadi samo takrat, kadar dobim nov projekt zadnjo minuto in naravne svetlobe več ni. Ostalo je pa čista klasika – ozadja za fotografiranje in razni dodatki, ki so vidni na fotografijah.
Kako se lotiš stiliranja jedi, kakšen slog ti je blizu?
Uh, pri slogu se mi zdi, da se nekako še iščem. Definitivno mi je všeč svetel, čist izgled, kjer pride sladica lepo do izraza. Bi se pa rada več naučila o svetlobi in njeni uporabi pri fotografiji, da hrana res še bolj zasije. Ravno pri tem delu bi mi prav prišel kakšen tečaj, ker imam trenutno toliko dela, da si ne predstavljam, da bi se lotila česa takšnega sama, brez nekih osnovnih smernic, kot v času prve karantene.
Pri stiliranju vedno poskušam izbirati dodatke, ki pašejo k zgodbi, ki bi jo rada s hrano/fotografijo sporočila. Prav tako vedno iščem primerno ozadje in barve dodatkov, da kaj ne izstopa preveč oz. da se hrana ne izgubi v ozadju. Kadar jed fotografiram, dodatke vedno sproti nameščam, jih spreminjam, zamenjam. Včasih zamenjam tudi celotno ozadje in moram potem vse nameščati znova. Včasih imam vizijo in deluje v prvo, včasih pa se mi zdi, kakor da nič ne paše z ničemer in celotno sceno menjam tudi po 5x, takrat fotografiranja trajajo dlje.
Ponavadi se trudim, dokler ne najdem prave kombinacije, ki me očara. Če kakšen dan do tega ne pride, se fotografiranja raje lotim kakšen drug dan, ker se mi zdi, da tukaj ne smemo hiteti ali nekaj forsirati. Če mi med fotografiranjem ni prijetno in se mi fotografije ne zdijo dobre, jih tudi uporabiti in poslati ne bom želela. S časom sem se naučila, da je bolje nekaj fotografirati dvakrat, kot pa oddati nekaj, s čimer nisi 100 % zadovoljen.
Nam zaupaš svoje najljubše food profile, ki jih spremljaš na Instagramu?
Z veseljem! Ko sem začela odkrivati profile, sem inspiracijo večinoma dobivala pri tujih profilih in nekaj najljubših spremljam še danes. Kot so @theloopywhisk, @bromabakery, @foodie.yuki. Nato pa sem odkrila še nekaj čudovitih slovenskih profilov, ki mi služijo kot inspiracija čisto vsak dan. Kot sem že omenila, bi se rada malo več naučila o svetlobi in tudi kompoziciji na fotografiji. O tem me veliko nauči profil Mojce Klepec (@mojcaklepec), ki dnevno deli nasvete o svetlobi, kompoziciji, postavitvi glavnega objekta na fotografijo itd.
Oči tudi rada pasem na profilih, kot so:
@useyournoodles, @story_on_a_plate_, @leaneen.nina, @petrascakes, @pielattesandpilates, pa še ogromno jih je!
Pri svojem delu sodeluješ z nekaterimi podjetji s specializirano prehrano. Ali so podjetja sama pristopila do tebe ali obratno? Kaj bi svetovala manjšim profilom, ki se želijo lotiti tovrstnih sodelovanj?
Na začetku sem za sodelovanja večinoma sama pisala maile in pošiljala ponudbe. Ko sem začela s prvimi sodelovanji, sem imela še precej majhen IG profil, mislim da manj kot 1000 sledilcev, zato je bilo možnosti, da me odkrijejo sami, zelo malo. Jaz pa sem se želela tega lotiti profesionalno in se vreči v nove izzive kar se da hitro. Takrat sem tudi prvič začela z ustvarjanjem, testiranjem in kreiranjem receptov po LCHF in KETO načinu, pa brez sladkorja, glutena ipd. Vesela sem, da sem se za takšna sodelovanja odločila, kljub temu, da me je bilo malo “strah”, kako mi bo vse uspelo. Na tak način se naučiš marsičesa.
Sedaj, ko je moj profil že malo zrasel (trenutno imam nekaj manj kot 5.000 sledilcev), me podjetja že kontaktirajo sama, čeprav se še vedno smatram za majhen profil. Drugim, ki se podajajo na podbno poti, bi svetovala enako:
- V kolikor te tak foodie svet zanima, pa naj gre samo za peko ali fotografiranje, je najbolje začeti na tem delati resno in konsistentno. Če še ne veš, kaj točno te zanima, kaj bi ustvarjal, poskusi vse po malem.
- Loti se izzivov, ki te malo strašijo, ker na tak način rasteš. Mogoče te preseneti, ko odkriješ, v čem si dober.
- Zelo pomembna je investicija v sebe, v svoje znanje in na koncu tudi v vse dodatke, ki pridejo zraven. Pomembno je, da stalno delaš na svojih sanjah, razvijaš in nadgrajuješ svoje znanje, da odkriješ nek svoj stil, da si po nečem drugačen od drugih. Več kot vložiš vase in v svoje delo, več dobiš ven.
- Za začetek poskusi s pošiljanjem ponudb podjetjem, s katerimi bi rad sodeloval. Razloži jim, zakaj bi rad delal z njimi, pojasni jim svoje prednosti in načine, kako bi lahko skupaj rasli.
- Predvsem se ne boj besede “ne”. Marsikdo te lahko na začetku zavrne, ampak to še ne pomeni konca.
- Ne se preveč obremenjevati s številko sledilcev na Instagramu. Jaz sem prva sodelovanja dobila z malo sledilci, ker so bila podjetja nad mojim delom navdušena. Tvoj talent, tvoje fotografije in tvoje pekovske sposobnosti pa definitivno niso odvisne od številke na Instagramu.
- In še en nasvet, za katerega bi želela, da bi ga meni kdo namenil na začetku – v kolikor želiš iz tega ustvariti svoj posel in hobi spremeniti v biznis, vedi, koliko si vreden in se ne podcenjuj, predvsem pa ne primerjaj z ostalimi.
- Delaj na sebi, investiraj v svoje znanje in najbolj pomembno: vadi, vadi, vadi! Praksa je tukaj zelo pomembna, več kot boš fotografiral/pekel, bolje ti bo šlo, bolj boš samozavesten in to se opazi. Tudi na tak način boš sam pritegnil veliko možnosti za sodelovanja.
Decembra si izdala svojo prvo e-knjigo z desetimi božanskimi recepti, ki jih ne najdemo na blogu ali IG. Komu je namenjena in kaj najdemo našli v njej?
Ja, res je! Moja prva e-knjiga »Bi kaj sladkega?« je izšla v začetku decembra. Vsebuje 10 mojih najboljših, najbolj božanskih in bombastičnih receptov, ki so na voljo samo v e-knjigi. Notri so recepti za: Snickers Cheesecake z belo čokolado, Brownie s hrustljavim dnom in slano karamelo, Čokoladno pito s tekočo sredico in še kar nekaj drugih res res vrhunskih sladic. Vsi recepti so preprosti, kljub temu pa večkrat preverjeni. S testiranjem sem se želela prepričati, da bodo vsi recepti uspeli tudi vsem tistim, ki morda v peki niso najbolj vešči. Zato sem na konec knjige tudi dodala seznam vseh sestavin, ki sem jih uporabila, pojasnila, zakaj uporabljam ravno te in razložila, s katerimi izdelki so zamenljive.
Vsi postopki priprave so opisani res zelo podrobno, uporabljene pa so samo klasične sestavine, ki so vsem dostopne in poznane. Tako da je knjiga namenjena vsem, ne glede na to, ali si strokovnjak za peko ali čisti začetnik. Namenjena je vsem, ki si v življenju radi privoščijo kaj sladkega in uživajo v hrani. Če pa zraven začnejo uživati še v peki, sem pa itak zmagala.
Kako si se lotila priprave knjige? Je bilo težko?
Uh, priprava je bila zanimiva, na trenutke zelo stresna, na trenutke malo manj. Idejo za e-knjigo sem dobila kar tako, en dan, nič posebnega. Pa sem si rekla, dajmo poskusit. Izgubit nimam kaj, naučim pa se lahko veliko.
Začela sem s seznamom sladic, ki bi jih rada poskusila. Razmišljala sem tako o zanimivih kombinacijah okusov kot tudi izgledu sladice. Slednji se mi je zdel zelo pomemben, saj sem želela ustvariti nekaj, ob čemer se nam bodo res cedile sline!
Testiranje je, logično, vzelo največ časa. Marsikateri recept ni uspel, ali pa je uspel, ampak se mi ni zdel »vreden« tega, da bi bil v knjigi. Zato sem v procesu ustvarjanja testirala in ustvarila veliko več sladic, kot samo 10. Ko so bili recepti testirani, posneti in zapisani, je ostalo samo oblikovanje. Tudi tega sem se lotila z nule. Dizajn sem spremenila vsaj 5x, dan pred izidom pa sem dobila vsaj še 5 idej, kaj vse moram še vključiti, tako da sem imela največ dela dejansko na dan izida. Tako stresnega dneva že dolgo ne!
Ampak! Ni mi žal, da sem se tega lotila in verjamem, da se bom v prihodnosti spet. Veliko sem se naučila in končno lahko pokažem izdelek, ki nosi moje ime. Ponosna sem, da sem jo naredila sama in da je dejansko pritegnila več pozornosti, kot sem mislila, da jo bo. Šele zdaj sem spoznala, koliko ljudi dejansko ustvarja po mojih receptih in zaradi tega sem noro vesela, res. Vsaka fotografija ustvarjene sladice, vsako sporočilo, da nekdo uživa v prebiranju knjige in vsak pozitiven komentar mi res polepša dan. Resnično sem za nakup hvaležna vsakemu, ki me podpira na moji sladki poti.
***
Draga Nina, iskrena hvala za tvoje izčrpne odgovore. Prepričana sem, da si tako kot meni še marsikomu v navdih in dokaz, kam te lahko v kratkem času pripeljejo predanost, ljubezen do ustvarjanja in disciplina. Želim ti, da ti nikoli ne zmanjka inspiracije in da nas boš s svojimi sladkimi umetninami nekega dne morda razveseljevala tudi v svoji fizični slaščičarnici. Ti že zdaj povem, da bom redna stranka. 😉
***
Kot rečeno, pa Nina Zorčič nekomu izmed vas ob tej priložnosti podarja svojo čudovito e-knjigo!
Kako jo dobiš?
Skoči na moj IG profil in pusti komentar pod današnjo objavo o intervjuju z Nino. Napiši mi, katera je tvoja najljubša sladica, ki jo najraje pripraviš, v komentar pa označi še eno osebo. In to je vse! Žrebamo v ponedeljek, 15. 2. zvečer ob 20h. Držim pesti, da bo sreča na tvoji strani. 😉
Če te zanima še kakšna navdihujoča zgodba, te tukaj čaka intervju z Ajdo Rotar Urankar ali Carico sveta ali Galom – Redkobesedno.
Pa en sladek konec tedna ti želim!
