Prvi vikend izlet z dojenčkom je za nami

Sredi oktobra smo se podali na prvi vikend izlet z dojenčkom. Oto je bil ravno star štiri mesece in začutili smo, da gremo lahko končno na ene mini počitnice. No, ne pretiravajmo, na vikend izlet. 😀 Mini počitnice bodo naslednji podvig. Letos poleti smo morje namreč izpustili, saj smo si vzeli čas, da se vsi trije najprej navadimo na nov ritem. Počakali smo, da se vsaj približno vzpostavi rutina, v kateri bi se vsi trije počutili udobno, tudi če nismo doma.

Prvi izziv: vikend izlet – kam jo mahniti?

Napovedan je bil sončen vikend, zato smo se odločili, da ga izkoristimo. Ideja je bila preprosta – da gremo nekam v naravo in se naužijemo sonca ter svežega zraka. Nobenih dodatnih planov in želja, kaj vse obiskati in katere restavracije preizkusiti. Tako da tokrat ni bilo treba veliko razmišljati, destinacija se je ponudila kar sama. Podali smo se v Kranjsko Goro, ki je bila že preverjena izbira. Je ravno prav blizu, ima vse zgoraj našteto in nudi vso potrebno infrastrukturo, ki smo jo želeli (ziher je ziher!).

Vikend izlet z dojenčkom v Kranjsko Goro

Drugi izziv: kaj spakirati?

V soboto zjutraj nas je najprej čakalo pakiranje. Kljub temu, da smo šli prespat samo za eno noč, je bilo prtljage za cel prtljažnik. Kot se za prvi vikend izlet z dojenčkom spodobi. Postalo mi je jasno, da bomo šli na pot – ne glede na velikost avta – vedno nabito polni. 😀 Seveda je bilo treba vzeti vse dvojno za vsak slučaj (saj vemo – če se mali polula, pokaka, pobruha in podobno). Pa cel kup tetra pleničk, navadnih pleničk, nepremočljive podloge, dve dekici, tanko kapico, debelo kapico, nekaj igračk … Sva pa izkoristila prostor tako, da sva vse mini stvari zložila v košaro vozička, ki zavzame večji del prtljažnika. Tako je bilo v resnici pol že narejeno. Pri najinih (mojih in Martovih) zadevah je šlo hitreje – vzela sva res samo nujno in vse spravila v en dodatni kovček. Uspešno napakirani, siti in previti smo se tako dopoldne podali na pot.

Tretji izziv: kako zamotiti otroka med vožnjo?

Oto vožnjo načeloma dobro prenaša, tako da do zdaj nismo imeli večjih težav. Trkam! Vseeno pa znajo biti daljše razdalje malo večja uganka, saj nikoli ne veš, kdaj se bo zbudil in koliko bo še do cilja. Vedno, kadar gremo na daljšo pot, zato poskrbim, da se tik pred odhodom še podojiva. In potem upam, da bo ostal sit do cilja. 😀 Poleg tega imam vedno pri sebi igračko ali dve, s katerima se običajno lepo zamoti. Ker vsi vemo, kako hudo je poslušati otroški jok sredi avtoceste in odštevati kilometre do prvega izvoza … No, tokrat smo imeli srečo, saj je Oto pol poti radovedno opazoval okolico, drugo polovico pa prespal. Super fant.

Četrti izziv: kje in kako bomo spali?

Že lani sva z Martom odkrila prikupen butični hotelček v centru Kranjske Gore in zanj sva se odločila tudi tokrat. Gre za Hotel Vandot, ki ga vodita Maja & Mitja, mlad par z veliko energije in občutka za lepo. Vandot je praktično nov, sodobno opremljen in izjemno udoben hotel. Ime je dobil po Josipu Vandotu, ki je napisal Kekca. Od zunaj spominja na alpsko kočo, od znotraj pa te navduši s svojo moderno toplino. Še bolj kot udobje pa me je že prvič prepričal njihov prijazen in osebni odnos do gostov. Tega danes ne srečaš več prav pogosto. Še en velik plus je zajtrk, kjer postrežejo domače dobrote lokalnih pridelovalcev. Za piko na i pa še domač bezgov sok. Skratka toplo priporočam, če iščeš namestitev v Kranjski Gori.

Kje bomo spali, je bilo torej jasno, malo manj pa, kako. Doma namreč Oto spi v svoji posteljici, tako se vsi trije najbolj naspimo. Tukaj pa otroške posteljice ni bilo, tako da smo spali skupaj v veliki postelji. Ker je bilo to nekaj novega, je trajalo dve uri dlje kot običajno, da smo zaspali. Oto je namreč ves navdušen mislil, da se pač skupaj igramo in kar ni in ni zaspal. Okoli 23h je revček le omagal. 🙂 A kljub veliki in udobni postelj sva se zjutraj z Martom zbudila vsa polomljena. Vso noč sva namreč ležala nepremično v neki neudobni pozi zaradi strahu, da ne bi zbudila ali poteptala malega. Mali gospod pa je spal na sredini kot kralj. Dvakrat se je zbudil lačen kot običajno, sicer pa krasno prespal celo noč.

Peti izziv: kaj bomo počeli?

Nič pretirano splaniranega. V bistvu smo se popolnoma prepustili trenutnemu navdihu in počutju vseh treh. Soboto smo tako izkoristili najprej za en lep sprehod čez center in kosilo pri Lačnemu Kekcu. Joj, kako je bilo dobro! Navdušila me je okusna hrana, sicer preprosta in domača, a postrežena malo drugače – na dolgem odrezanem hlodu. Kako malo je včasih potrebno za en uau efekt!

Po kosilu smo se podali na sprehod proti jezeru Jasna, ki nam je vsem dobro del. Oto se je na svežem zraku fino naspal, midva pa malo premaknila okončine. Sonce je prav božalo jesensko obarvano drevje in se lesketalo v reki. Bilo je čudovito. Nobene hektike, nobenih obveznosti, misli na paši in uživanje v lepotah narave. Za konec popoldneva pa še kavica s prijatelji in že se je dan prevesil v večer. Kar je pomenilo samo eno – čas za hotel in običajno večerno rutino.

Tudi nedelja je minila v podobno umirjenem stilu. Na tisti okusni zajtrk, o katerem sem pisala zgoraj, sva se sicer podala ločeno. 🙂 En je v miru zajtrkoval, drugi pa se medtem igral z dojenčkom, drugače tokrat ni šlo. Oto je bil namreč še premajhen, da bi sedel v otroškem stolčku, v naročju pa tudi ne bi dolgo mirno zdržal. Tako da je bila to še najbolj enostavna rešitev. Sledil je sprehod, nato pa še druga kavica z drugimi prijatelji. Prav zanimivo, če bi se prej dogovarjali, se najbrž ne bi tako usklajeno ujeli na istem mestu. Na kosilo smo se tokrat odpravili v Restavracijo Lipa, ki nas prav tako ni razočarala. Siti, prijetno utrujeni in z napolnjenimi baterijami smo se zgodaj popoldne počasi odpravili nazaj proti Ljubljani.

Prvi vikend izlet z dojenčkom uspel, pripravljeni smo na nove podvige!

Mislim, da nam je prvi izlet odlično uspel. Sicer nisem prebrala niti ene strani knjige Znanost o vzgoji, ki sem jo optimistično vzela s seboj. Mimogrede, o njej sem malo več napisala že tukaj. Po povratku domov pa smo ugotovili, da:

  • je Kranjska Gora izven sezone odlična destinacija za družinski izlet,
  • naslednjič mirno vzamemo s seboj samo polovico predvidenih tetra pleničk,
  • se da v košaro vozička spakirat cel kup zadev,
  • tudi dojenček potrebuje osebni dokument (na to smo kar malo pozabili in ga bomo šli naredit v bližnji prihodnosti),
  • je na Jasni nova alpska plaža nabito polna tudi izven sezone,
  • te lahko tudi oktobra opeče sonce
  • in da potovati z dojenčkom sploh ni tak bav bav, če si tega sam ne zakompliciraš. 😀

Zdaj pa že zbiramo ideje za naslednji izlet. Vesela bom tudi kakšnega tvojega predloga, kam se je fino podati na izlet ali počitnice z majhnim dojenčkom. Nam kaj še posebej priporočaš?

Follow:
Deli:

2 Comments

  1. Tadeja
    27/11/2019 / 10:38

    Pozdravljena Tamara! Najprej pohvale za blog, super je 😀 Glede na to, da sem tudi sama na porodniškem dopustu (le kdo si je izmislil, da je to obdobje poimenoval dopust 😀), med nočnim dojenjem zdaj po tvoji zaslugi razmišljam, kako urediti stensko galerijo v dnevni sobi, sladki krompir pa sem iz hladilnika prestavila na kuhinjski pult 😀 Glede potovanja z dojenčkom smo mi v oktobru (mladiček je bil star 5 mesecev) preizkusili Sardinijo in vam jo zelo priporočam…podnebje je prijetno, hrana božanska, let pa traja le kako uro, tako da vse skupaj ni preveč naporno. Če te zanima kaj več, sporoči, pa greva na kakšno kavico, poklepetava in spoznava naše dečke…lepo bodi in pogumno objavljaj še naprej, jaz te z veseljem berem…Tadeja (tvoja bivša učenka španščine)

    • tamibuh
      Author
      27/11/2019 / 11:49

      Ooo, draga Tadeja, najprej hvala za pohvale! 😀 In čestitke tudi tebi za sinčka! Me veseli, da si našla že kaj uporabnega med posti. 😉 Super predlog za Sardinijo, hvala! Tja bi že dolgo rada šla … Seveda, dajva se dobit na kavici in mi poveš še kaj več v živo. Se mi oglasiš kar na FB?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *