Letošnje poletje si bom zagotovo zapomnila za vedno.
Prvič zato, ker planiranje dopusta ni bilo še nikoli prej tako stresno in podobno loteriji. Hrvaška ja, Hrvaška ne. Letalo ja, letalo ne. Mogoče Grčija, celo kanarska Fuerteventura? Raje ne. Korona ja, korona ne. Izkoristimo turistične bone v Sloveniji zdaj ali jih prišparamo za kasneje. Toliko enih dilem, ki jih je bilo treba premostiti, da nas je skoraj minilo do dopusta. A na koncu nam je le uspelo! Čisto v zadnjem trenutku smo rezervirali 12 dnevne počitnice na Hvaru. Bravo mi! 😀
In drugič, zapomnila si ga bom, ker je bilo to zame prvo morje z dojenčkom (če odštejem februarski vikend izlet v Rovinj), ki je pravzaprav že malček. Popolnoma nov tip počitnic, ki ga do zdaj še nisem poznala. Tisti, ki ste že starši, veste, o čem govorim. Tisti, ki še niste, pa vam polagam na srce, da izkoristite vse razsežnosti počitnic, dokler ste še sami ali v dvoje. 😉
Prvo morje z dojenčkom – prizemljitev za novopečene starše
Da ne bo pomote, mojega Otka ne zamenjam za nič na svetu! Je pa dejstvo, da dopust z enoletnim otrokom prinese določene omejitve, ki jih preprosto moraš ozavestiti. Npr. celodnevno poležavanje na ležalniku s knjigo v roki in kozarcem piña colade pač odpade. Razen če vzameš zraven babico ali varuško. Prav tako ne pride v poštev raziskovanje odročnih, samotnih in neokrnjenih plaž, do katerih vodijo strme skalnate poti. Pa tudi romantične večerje v dvoje postanejo le še nostalgičen spomin iz neke druge dobe.
Po nekaj dneh procesa asimilacije na novo realnost sem se zavedla, da vendarle lahko uživam tudi v zares majhnih stvareh. V popolno pečeni sveži focacci, ki jo prinese natakar ob kosilu. Ali v slastnih dalmatinskih figah, ki jih kupim vsak dan na tržnici čez cesto in jih dodam v vsak obrok. Pa v kozarcu dobrega vina ob večerji. In v pogledu na kristalno čisto turkizno morje, v katerem bom kasneje zaplavala. Še bolj pa sem se naučila ceniti tisti dve pavzi, ko Oto čez dan zaspi, in takrat maksimalno izkoristiti mir in tišino. Bodisi za umirjeno kavico s pogledom na morje bodisi za počitek. Manj je več, pravijo.
Odkrivanje sveta skozi otroške oči je v resnici zabavno
A glavo pokonci, počitnice z enoletnikom so po drugi strani zelo zabavne! Če odmislim daljšo pot v avtu, ta je vse prej kot to. Skozi otrokove oči se skupaj z njim v novem okolju čudiš vsem majhnim stvarem, ki ti prekrižajo pot. Mijavkajoči mački, ki se prikrade izza vogala, ploščatim kamenčkom na plaži, ki se zložijo v stolpiček, celo hladni kepici sladoleda, ki si ga privoščita na vroč dan.
In kako zanimivo je opazovati reakcijo otroka, ko prvič v življenju pred seboj zagleda veliko neskončno vodo, imenovano morje. Do takrat se sploh ne zaveš, kako pomembno vlogo nosiš kot starš, da mu izkušnjo kopanja v morju predstaviš na pravi način. Počasi, v njegovem ritmu. In ne na silo, če vidiš, da otrok še ni pripravljen. Saj vendar ne želiš, da se mu morje zameri za vse življenje. Oto je potreboval cel teden, da se je v morju zares sprostil in začel čofotati, ne da bi se naju pri tem držal kot klopek. Zelo je pomagalo, da smo vmes kupili otroški bazenček za na teraso. Najbolje investiranih 80 kun v celem dopustu, ti povem. V njega je smuknil brez problema, nato pa neskončno užival, ko je voda špricala na vse strani. Tako je v nekaj dneh popolnoma izgubil strah pred večjo vodo.
Ključno dejanje pred odhodom: pusti vsa pričakovanja doma
Ljudje smo največkrat razočarani, ko ne gre vse po planih. Kadar se realnost preveč oddalji od naših pričakovanj. Zato je najbolje, da pred dopustom z dojenčkom pričakovanja raje pustimo doma in si tako prihranimo veliko slabe volje. Go with the flow bi bil en tak primeren rek, ki ga je pametno ponotranjiti že pred odhodom. Pa ne, ker bi bili hipiji in nam je vseeno, kam nas odnese. Preprosto zato, ker ritem dneva hočeš nočeš narekuje dojenček, njegove osnovne potrebe in naravne zakonitosti. Zato je bolje, da ne pričakuješ nič in si raje vesel, ko te vesolje nagradi z malimi sladkorčki.
Nekaj primerov:
Prvič
Ko grem na morje, pričakujem, da se bom spočila in se naspala. Dojenček ima moji nameri navkljub svojo notranjo uro in me vsak dan zbudi med 6. in 7. uro zjutraj. Namesto da bi bila zato slabe volje, sem raje vesela, ko dvakrat potegne do 8.30. Aleluja!
Drugič
Na počitnice vzamem zadnjo knjižno uspešnico in se veselim, da jo bom na plaži v miru (pre)brala. Na koncu v 10 dneh ne odprem niti platnice. Sem pa zato vesela, da na plaži sploh pridem do ure časa zame, ko Mart dežura z otrokom. Takrat v sekundi dvajset zaspim.
Tretjič
Grem na večerjo in si predstavljam, kako bom preživela umirjen večer z možem in pojedla ene dobre ribice, saj smo vendar na morju. Pa še eno hobotnico v solati za predjed, medtem ko se bo Oto zamotil v vozičku. Realnost je taka, da se mali naveliča vozička, še preden prispe predjed. Sit od kruha, ki je bil prvi na mizi, je zdaj pripravljen na raziskovanje sosednjih lokalov. Da ne moti ostalih gostov in kriči, ker mora sedeti na miru, ga z vozičkom raje zapeljem en krog, medtem ko vsaj Mart obeduje v miru. Čez 10 minut se zamenjava. Rezultat: otrok ni pojedel nič pametnega, midva sva na brzino pospravila svoj obrok, o sladici nisem niti sanjala. Ampak vsaj postrežba je bila na nivoju in kozarec vina izvrsten. Vsega pač ne moreš imeti. 😀
Kaj spakirati za prvo morje z dojenčkom
Verjamem, da si večina mamic razbija glavo s tem, kaj točno je treba vzeti na počitnice z dojenčkom. Logično je, da se na ta véliki podvig odpravljaš prvič in je to zate nekaj novega – prej pač nisi imel dojenčka. Tudi za mene je bilo prvič in spraševala sem se, ali resnično potrebujemo vse to, s čimer me bombardirajo oglasi. Npr. ali potrebuje enoletni otrok kopalke? Ali naj raje kupim plavalne plenice? Ali sploh nič od tega? Kaj pa majčko z UV zaščito? In termos stekleničko za hladno vodo? Kam ga bomo dali, če ne bo naravne sence? Koliko oblačil naj vzamem za rezervo in koliko plenic? Kaj pa če zboli? In tako naprej.
Preden doktoriraš in na koncu otroku spakiraš večji kovček kot sebi, je fino poslušati tudi zdravo pamet. Ali vprašati za nasvet kakšno prijateljico, ki je to že dala čez. Če ti kaj olajša priprave, s teboj delim naš seznam potrebščin in opreme, ki smo jo na koncu vzeli s seboj. Šli smo za 12 dni (za lažjo orientacijo pri količinah).
Seznam opreme za na morje za enoletnega otroka:
- GARDEROBA: 20 kratkih majic, 4 kratke hlačke, 3 bodiji s kratkimi rokavi za spanje. Vzela sem tudi 2 puloverja in 2 dolge hlače za vsak slučaj, a jih nismo potrebovali.
- POKRIVALA: klobuček z UV zaščito in šilt kapica.
- 10 TETRA PLENIČK: uporabili smo jih kot podlogo za previjanje, podlogo v vozičku ali avtosedežu, če je bilo res vroče, in za pokrivanje (ker so lahke in zračne).
- OBUTEV: poletni sandali – eni so bili čisto dovolj, in copatki za doma, ki jih nismo potrebovali (na koncu je bil notri večino časa tako in tako bos).
- KREMA ZA SONČENJE: mi imamo tole od Cvetke Zeliščno posestvo in sem z njo zelo zadovoljna, ker je naravna in učinkovita. Je ekološka, hranljiva, z mineralnimi filtri, primerna tudi za atopično kožo.
- FREDDOV OBROČ: napihljiv obroč za v vodo, ki ima naramnice in zato otrok ne more zdrsniti iz njega. No, Oto se v 11 dneh z njim žal ni spoprijateljil in je jokal vsakič, ko sem ga samo prinesla blizu. Očitno njegov čas še pride. 😀
- KOPALNA BRISAČKA S KAPUCO
- IGRAČE: dve aktivnostni igrački za v vodo, Wally in Jelly. Pa ena slikanica, pojoča kitara in set 8 lončkov iz DM-a, ki ga zabavajo že pol leta in so še vedno aktualni. Vse ostale igrače smo pustili doma. Na plaži so mu bili najbolj zanimivi kamenčki, v apartmaju pa kuhalnice, piskri in daljinec.
- PLENICE: 2 paketa navadnih in 1 manjši paket plavalnih
- Kopalk na koncu nisem kupila, prav tako ne kopalne majice z UV zaščito. Na plažo smo hodili okoli 17h, takrat sem ga dobro namazala s kremo za sončenje. V morju se je kopal brez vsega, v bazenčku na terasi pa je imel plavalno plenico.
- TOALETNA TORBICA: ščetka za zobe, zobna pasta, pumpica za nos, termometer, glavnik ipd.
- OSNOVNA ZDRAVILA: svečke in Calpol.
- OSTALO: termos posodica za hrano, v katero sem največkrat spakirala sadje za malico na plaži.
- VOZIČEK MARELA: zlata vreden sopotnik, ki mu bom posvetila kar svoj odstavek.
In to je vse. Za senco na plaži smo nabavili manjši zložljivi šotor, za na pot pa klasično hladilno torbo. Mislim, da z opremo nismo pretiravali, morda bi lahko kaj od naštetega celo še izpustili. Dejstvo je, da je nekatere od zgoraj omenjenih stvari verjetno lažje in ceneje nabaviti pri nas. Če pa karkoli pozabiš, se skoraj zagotovo vse najde tudi na destinaciji, kamor se odpravljaš. 😉
Voziček marela – nujen sopotnik za družinsko potovanje z dojenčkom
Kot rečeno, smo počitnice rezervirali last minute, zgolj 4 dni pred odhodom. Ko sem začela razmišljati o pakiranju, me je kot strela z jasnega zadelo, da naš Joolz ne bo mogel z nami. V trenutku sem vedela, da nujno potrebujemo manjši, lažji in bolj praktičen voziček, ki ne bo zavzel polovice našega sicer ogromnega prtljažnika. Voziček marelo torej.
Na trgu je toliko različnih marel, da sploh nisem vedela, kje začeti. Poleg tega še enega vozička niti nismo nameravali kupiti, ker ga v Ljubljani dejansko ne potrebujemo. Zaenkrat nam še vedno krasno služi Joolzov športni del. Pa še dodaten strošek bi bil, ki ga samo zaradi morja ne bi bilo smiselno odšteti.
Voziček marela Elodie Details Mondo
Na pomoč mi je v zadnjem trenutku priskočila neverjetno prijazna ekipa trgovinice Hajdi.si. Za na pot so nas opremili z vozičkom Elodie Details Mondo ter nam tako bistveno olajšali dopust. Ne le, da je veliko lažji od našega (6,7 kg), tudi zloži se ga na velikost ročne prtljage. Tako smo v prtljažnik dobili čisto vso prtljago, ki jo je gospod mož v stilu tetrisa mojstrsko zložil v avto.
Zdaj pa nazaj k temu kul vozičku! Tako me je navdušil, da grem kar po alinejah.
Izgled
Všeč mi je, da ni klasično črn ali siv, ampak pastelne modre barve s črtastim vzorcem. Sicer pa je na voljo še cela paleta barv in krasnih vzorcev. Ročaj je usnjen in enojen – za razliko od prejšnjih Elodijevih marel, ki so imele ločena ročaja za vsako roko. Tako sem lahko enostavno manevrirala z eno roko, če je bila druga zasedena. Ko sem recimo jedla sladoled ali slikala lepa vrata in hibiskuse. 🙂
Funkcionalnosti
Naslonjalo za hrbet se popolnoma poleže, Oto je v njem spal kot bubica tudi dvakrat na dan, če smo bili ravno zunaj. Strehica ima zaščitni faktor 50+ in se spusti zelo globoko, da je otrok kar najbolj v senci. Čudovito. Nogice seveda ostanejo zunaj, zato sem mu jih med spanjem preprosto pokrila s tetra pleničko. Voziček pa se zloži in sestavi dobesedno z eno roko, res izi pizi.
Voziček ima nosilnost ima do 22 kg, kar pomeni, da ga lahko za potovanja koristiš vsaj še nekaj let. Za krajše razdalje pa seveda zagovarjam, da otroka čim več spodbujaš k hoji, ko enkrat shodi.
Najboljši dodatek je večji nahrbtnik, ki točno paše v spodnjo košaro. Idealna rešitev, kadar je treba voziček zložiti, vsebino pa nekam pospraviti, recimo pred potjo z avtom (ali letalom). Mi smo v njem prenašali 3 velike brisače, lahko pa bi tudi igračke, vode ali karkoli drugega. Nahrbtnik se lahko namesti tudi na teleskop od kovčka, kar je med potovanjem res praktično.
Še en super detajl je priročni žepek na zadnji strani strehice, kamor lahko shraniš najnujnejše, recimo telefon in denarnico.
Primeren za vse terene
Kljub temu, da gre za marelo, je voziček kompakten in trpežen. Kolesa ne ropotajo, saj je plastika oblečena v posebno gumijasto maso, ki ublaži pot. Spremljal nas je praktično povsod in brez problema zvozil vse terene. Tudi velike kamne po starih tlakovanih ulicah, drobne kamenčke na plaži in korenine v borovem gozdičku.
Pomanjkljivosti
Edini tehtni minus, ki sem ga našla, je ta, da je tkanina iz plastike (plus točke, ker je reciklirana!). Na vroč dan se zato otroček med spanjem precej preznoji, kar sem delno rešila s podloženo bombažno tetra pleničko. Je pa možno dokupiti tudi univerzalno podlogo, ki ima poletno in zimsko stran.
Voziček v originalu tudi nima sprednjega varovala/pregrade, ki pa ga Oto na moje presenečenje sploh ni pogrešal. Tudi brez njega je vožnja povsem varna, saj ima 5-točkovni sistem oblazinjenih pasov. Se pa da tudi to varovalo po želi dodatno dokupiti.
Skupna ocena
Mene je voziček že prvi dan navdušil, po 12 dneh pa je postal nepogrešljivi člen naše opreme. Resnično je trpežen, praktičen in udoben, po vrhu vsega pa še lep! Z lahkoto sem ga tudi sestavljenega nesla čez 20 stopnic do apartmaja, če je bilo treba. Do plaže je v sedežu prevažal Ota, v košari nahrbtnik z brisačami, na ročaju pa še obešeno previjalno torbo in zložen šotor. Multitasker!
Spet doma
Če bi morala povzeti dopustniške vtise v nekaj misli, bi rekla takole. Prvo morje z dojenčkom je bilo zame nekaj čudovitega in nepozabnega, a na trenutke malo napornega. Lagala bi, če bi rekla, da nisem pogrešala kakšnega dneva ležernega poležavanja z možgani čisto na off. Ampak tolaži me dejstvo, da bo Oto morda že naslednje leto lahko nekaj dni počitinikoval pri kakšni babici. Midva pa si bova takrat napolnila baterije za nazaj in naprej!
Več o naši nastanitvi, plažah in raziskovanju Hvara pa v naslednji objavi. Stay tuned! 😉
Opomba: objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Hajdi.si.
